Kozje mleko iz ekološke kmetije Kapl
Razlika med kozjim in kravjim mlekom
- Beljakovine kozjega mleka so lažje prebavljive kot beljakovine kravjega, saj se v želodcu tvorijo manjši in lažje razgradljivi skupki sesirjenega mleka.
- Kozje mleko se v človekovem prebavnem traktu prebavi in resorbira v 40 minutah, kravje v 150 minutah.
- Kravje mleko tvori veliko sluzi, kozje sploh ne.
- Vibracija kozjega mleka je mnogo višja od vibracije kravjega.
- Od mineralov je v kozjem mleku največ kalcija in fosforja in sicer več kot v kravjem.
- Kozje mleko vsebuje orotno kislino, ki ščiti telesne celice.
- Kozje mleko je bogat vir konjugirane linolenske kisline (zavira nastanek raka in rast tumorjev ter krepi imunski sistem), še posebej v mleku živali, ki se pasejo.
- V zdravstvu kozje mleko uporabljajo pri zdravljenju žolčnih kamnov, slabokrvnosti, črevesnih krčev, srčnih in pljučnih bolezni ter kot prehrano za nedonošenčke.
- Redno uživanje kozjega mleka pomaga pri živčnih težavah, saj pomirja in odpravlja posledice stresa, izboljšuje koncentracijo in odpravlja občutke tesnobe. Pomaga pri zdravljenju želodčnih in črevesnih obolenj (diareja, kolika, zaprtje, bruhanje, napenjanje), respiratornih bolezni ( astma, rinitis, bronhitis) in kožnih sprememb (ekcem, dermatitis, izpuščaji).
- Kadar potrebujemo mleko, ki ni materino, je za ljudi vseh starosti najprimernejše surovo kozje mleko. Mleka nikoli ne smemo segrevati nad 47 o C, saj se pri 54 o C encimi uničijo. Zato ne bi smeli nikoli uporabljati pasteriziranega mleka. Če je le mogoče, ga zaužijmo takoj po molži, preden se mleko ohladi.
Zakaj je kozje mleko iz ekološke kmetije Kapl drugačno od kozjega mleka drugih kmetij?
- Vsaka koza ima ime, ki ga tudi pozna.
- Vse koze imajo rogove.
- Stanujejo v odprtem hlevu z veliko sonca in svežega zraka.
- Njihovo število je majhno, pod 10.
- Pasejo se na velikem pašniku (okoli 3 ha) v travniških sadovnjakih, na travnikih in v gozdu z raznoliko vegetacijo.
- Pašnik ima višinsko razliko 100 m. Koze si same izbirajo področja, kje se bodo pasle. Nekaterih rastlin se sploh ne dotaknejo, nekatere uživajo samo določen del leta. Same si poiščejo zdravila, ki jih potrebujejo.
- Zaradi različne paše je mleko vsak dan drugačnega okusa. Vsaka koza isti dan da mleko drugačnega okusa.
- Ker porabijo veliko energije za hojo na pašnik in nazaj, dajo manj mleka kot bi ga, če bi bile stalno v hlevu in bi jih mi krmili. Se pa dobro sprehodijo in so zdrave.
- Za večerjo večkrat dobijo rastline iz njiv, ki ne rastejo na pašnikih (osat, slak, …).
- V jasli jim večkrat nasujemo luščine fižola.
- Rade imajo tudi prekuhano vodo od izpiranja namočenega fižola, vodo od kuhanja zelenjave.
- Pozimi jih krmimo samo s senom, ki ga pokosimo na negnojenih travnikih.
- Večkrat dobi vsaka koza v svoji skledi kosilo ali večerjo sestavljeno iz soli, ostankov jabolk, kuhanih krompirjevih olupkov in podobnega.
- Koz ne krmimo z žiti ali drugimi krmili.
- Večkrat jih pobožamo.
- Kadar menjajo dlako, jih večkrat počešemo z glavnikom.
- Molzemo na roke. Molža ene koze je obred.
- Mleko plačamo s koščki jabolk, želodi ali kostanji iz roke.
- Naše sveže kozje mleko ima tudi certifikat Okusiti Laško.
