Na Veliki Šmaren leta 2000 sem postala lastnica zaraščene hribovske kmetije. Kupila sem jo s prihranki.  Imela sem samo malo vrtičkarskega znanja in skoraj nič orodja.

Leta 2001 sem že pridelala večino hrane za dve osebi in še nekaj za sorodnike.

Začela sem razmnoževati česen, ki sem ga prinesla iz Gorenjske, in ga prodajala vrtičkarjem in malim kmetom kot sadilni material. Takrat so v trgovinah prodajali samo kitajski česen za prehrano. Kmalu so tudi drugi pridelovali česen za prehrano na velikih površinah. Le kje so lahko tako hitro dobili sadilni material? Sigurno ne v Sloveniji, ker ga takrat toliko še ni bilo.

Živela sem na kmetiji, razmnoževala rastline, pridelovala hrano, se stalno izobraževala iz knjig in iz Narave. Leta 2007 sem se vpisala v redni študij Upravljanje podeželja in krajine in ga zaključila septembra 2009 kot prva. Vključila sem se tudi v brezplačne programe na Ljudski univerzi Šentjur. Sedaj se večinoma izobražujem preko računalnika.

Hrano sedaj pridelujem na način, ki mi omogoča veliko prostega časa. Nobenega okopavanja, namakanja, zalivanja ali škropljenja. Rastline še vedno sama razmnožujem. Rastline za hrano imamo lahko posajene tudi med okrasnimi rastlinami in si s tem izboljšamo lastno prehrano.

Imam tudi nekaj koz, ki mi pomagajo pri košnji in čiščenju in dajejo zelo dobro mleko, ki je zdravilno, ne povzroča alergij in je lažje prebavljivo od kravjega. Najbolj zdravilno je takoj po molži. Ker so zelo mirne in navajene ljudi, jih uporabljam tudi za terapije.

Odkar živim na tej mirni kmetiji ne potrebujem zdravnika. Ko sem prejela obvestilo, da je moj osebni zdravnik umrl, ne iščem novega. Kaj mi bo zdravnik, ki še za sebe ne zna poskrbeti. Raje za moje zdravje skrbim sama. Vsak dan si kuham čaj iz mešanice mojih zelišč, si sama pripravljam hrano iz surovin, ki si jih sama pridelam ali mi jih dajo naše živali, redno meditiram, telovadim (tudi moje delo je telovadba posebne vrste), se uležem, kadar se mi ne ljubi delati.

Zvečer izklopim wifi, moj mobitel pa ugasnjen počiva v predalu in ga uporabim samo v nekaterih primerih. Zato se z menoj lahko pogovarjate samo po telefonu, ki je s kablom privezan na hišo. Ko wifi ne dela, tudi telefon ne dela. Ponoči se spi.

Ker te krize v državi še ni videti konec in se zavedam, da mora zdrav in srečen človek jesti dobro in zdravo hrano, sem vam pripravljena pomagati z nasveti. Zelo pomembno je kako je bila hrana pridelana, kakšne misli so bile prisotne pri pridelavi , transportu, skladiščenju, pripravi in uživanju.

Zadnja leta sem večkrat opazila, v kako težkih položajih so se znašli ljudje, ki so morali nekaj prebrati in niso videli, ker so pozabili očala. Zato sem sestavila delavnico Za boljši vid, ki jo  izvajam le v živo na naši kmetiji. Naveličala sem se žuljev na nosu in za ušesi ter stalnega čiščenja stekel predvsem pozimi in v dežju. Raje naredim vsak dan nekaj vaj in sedaj bolje vidim brez očal. Redno izvajanje teh vaj tudi zmanjšuje potrebo po očalih za branje. 

Izvajam tudi druge delavnice, ki pomagajo ljudem do lepega, mirnega in zdravega življenja. Dobite jih pod naslovom POUČNA-DOŽIVETJA.